JURE GRMEK

1. Uvod

Jure Grmek je iz male vasice Koprivnik v Bohinju, v Severno-zahodnem delu Slovenije, v osrčju slovenskih Alp in blizu območja Bohinja - enega izmed večjih območij slovenskega gorskega turizma in v središču Triglavskega narodnega parka, največjega narodnega parka v Sloveniji. V južnem naklonu Pokljuke (gozdnata alpska planota), na 1100 metrih nadmorske višine je ena izmed vasi z najvišjo lego v Sloveniji. Vas šteje približno 230 prebivalcev. Po 2. svetovni vojni je populacija vasi upadla zaradi izseljevanja, ljudje, ki pa še vedno živijo tam, po večini delajo drugje. Ljudje, ki se še vedno ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi, so v glavnem osredotočeni na živinorejo in gozdarstvo. Jure Grmek je zaključil srednjo in višjo stopnjo izobrazbe v kmetijstvu. Je najstarejši otrok v družini. Živi z njegovimi starši in dvema sestrama. Kmetija, s katero upravlja je majhna, mešanica živinoreje, kmetijstva, gozdarstva in čebelarstva kot dopolnilne dejavnosti. Jure cilja na razvoj aktivnosti za naraščajoče število strank in turistov, ki obiskujejo Bohinj, Pokljuko in Triglavski narodni park.

2. Profil Promotorja

Ime	Jure Grmek
Starost	23
Spol	Moški
Izobrazba	Jure ima srednjo in višjo izobrazbo v kmetijstvu. V njegovem delu na kmetiji in v nasledstvenem procesu s svetovalno službo ne sodeluje veliko. Največ pomoči dobi z neformalnih omrežij, od ljudi s kmetijskim okoljem in od vrstnikov, ki grejo skozi isti proces kot on.
Status	Samski
Število otrok (omemba starosti otrok), če je kaj otrok	0

3. Profil kmetije

Naslov	Koprivnik v Bohinju 30, 4264 Bohinjska Bistrica
Površina kmetije v hektarih	12
Datum, od katerega ima družina v lasti kmetijo	že več generacij, kolikor se spomni.
Število delavcev na kmetiji (Člani družine)	1 (Polno zaposleni) 4 (Občasni / sezonski delavci)
Število delavcev na kmetiji (Drugi, ki niso člani družine)	0

OPIS KMETIJE PRED NASLEDSTVOM

Preden je Jure prevzel kmetijo, se je ta v večini ukvarjala z živinorejo in gozdarstvom. Njihov glavni produkt je bilo surovo mleko. Sprva so ga prodajali preko kmetijskih zadrug mlekarni v Bohinju in kasneje mlekarni v Kobaridu, saj se je mlekarna v Bohinju soočala s poslovnimi problemi. Nekaj časa so gojili avtohtono pasmo govedi Cika, vendar so kasneje preklopili na simentalke. Glavni dohodek jim je prinašal njihov gozd - prodaja lesa za gradnjo in drva. Bili so tudi čebelarji, vendar so med večinoma pridelovali za njihovo lastno uporabo. Cela družina je bila več generacij vključena v delo na kmetiji, a najpomembnejše odločitve so bile vedno beseda uradnega lastnika kmetije. V preteklosti niso bili osredotočeni na neposredno prodajo končnemu kupcu, saj so njihove izdelke prodajali prek kmetijskih zadrug. Investicije, stroji in zgradbe so bile omejene na nujne potrebe.

OPIS KMETIJE PO NASLEDSTVU

Jure se bo še naprej najbolj osredotočal na živinorejo in gozdarstvo, v skladu z naravnimi razmerami in omejitvami same lokacije kmetije. Prav tako vidi možnost razvoja v povečanju deleža tradicionalnih kmetijskih poljščin, ki so bile v preteklosti prisotne na vsaki samooskrbni gorski kmetiji. Poljščine postajajo vedno bolj zanimive za bolj zahtevne in informirane kupce, ki iščejo tradicionalne in lokalne produkte. Jure je prav tako povečal število čebeljih družin, da lahko med postane en izmed pomembnih tržnih produktov. Rad bi nadgradil mlečno proizvodnjo s svojo lastno predelavo v različne mlečne izdelke. V gozdarstvu vidi dodatno vrednost ter priložnost v proizvodnji in prodaji oglja. Že zdaj se povezuje z oglarji iz cele Evrope. Od posrednikov bi rad preusmeril pozornost h končnim potrošnikom. Priložnost vidi v turistih in obiskovalcih, ki veliko obiskujejo to območje.

4. Proces nasledstva

Prejšnji lastnik je bil Juretov stari oče, po njegovi smrti je kmetijo prevzela njegova mati. Poleg dela na kmetiji, sta oba starša vedno imela službi izven njihove vasi. Po smrti starega očeta sta začela razmišljati o bodočem lastništvu podjetja. Juretova mati je prevzela kmetijo, vendar je začela razmišljati o prenosu lastništva, ko je bil program "zgodnja upokojitev" še aktualen. Ko je bil jure star med 18 in 20 let, je bilo odločeno, da bo on prevzel kmetijo. Uradni postopek še ni popolnoma zaključen, saj Jure želi počakati, da bi bile obe njegovi sestri stari 18 let, tako da ne bo nobenih nerešenih vprašanj glede dedovanja in lastniških pravic.

Ovire / Izzivi

Največji izziv je izbira prave aktivnosti, ki bo prinesla dobiček v prihodnosti in s tem upoštevala lastnikove želje in ideje v kmetijstvu. Jure cilja na ohranjanje in obnavljanje tradicije podeželja, kot tudi na krepitev povezav s skupnostjo.

Velik izziv je tudi iskanje rešitev glede dedovanja in lastniških pravic med sestrami.

Jure finančno ni obremenjen z davki nasledstva. Ukrepi kmetijske politike mu dajejo nekaj prednosti na razpisih iz programov za razvoj podeželja.

Glavna usposabljanja / veščine / kompetence

Jure se ni udeležil nobenih posebnih izobraževalnih programov glede nasledstva kmetije, vendar je svetovalna služba poskrbela za prijavo na posamezne razpise. Sicer je nasledstveni proces omejen na dogovore med družinskimi člani, kjer je najbolj pomembna komunikacija, razumevanje in strpnost.

Dobra komunikacija med družinskimi člani in njihove želje glede vzdrževanja in razvijanja njihove kmetije

Zelo je pomembno tudi, da lastnik vidi veliko priložnosti za razvoj, ugled in status kmetijske skupnosti v lokalnem okolju, pomembnost kmetovanja v državi in da sodeluje v kmetijski politiki.

"Zgodba vsakega lastnika je posebna. Za vsakega naslednika je najbolj pomembno, da ima lastnik veselje in pozitiven odnos do kmetijstva in podeželja. Pomembno je, da verjame v svoje zmožnosti in da ima močno podporo družine. Mora se zanimati za tehnološke in druge novosti v kmetijstvu, slediti trendom in razumeti strankine potrebe. Kmetijstvo ni za tiste, ki želijo zaslužiti veliko denarja, a niso pripravljeni na naporno delo. Pomemben vidik lastništva kmetije je tudi neodvisnost in samostojnost v pomembnih odločitvah glede kmetije."

JURE GRMEK

5. Premisleki, veščine / kompetence v procesu nasledstva ter intervjuji in vprašanja

01

SPLOŠNI PREMISLEKI

Pogost pojav nasledstvenega procesa je, da se dogaja v družini. Izven družinskega kroga se o tem ne govori veliko. Ključnega pomena se jim zdi, da imajo močne in skupne sporazume glede nasledniških pravic in lastništva premoženja. Zanimivo je, da ne skrbijo preveč glede prevzema financ in ohranjanja kmetije, čeprav število kmetij v Sloveniji neprestano upada. Ocenjeno je, da letno z dejavnostjo preneha okoli 1000 kmetij. Pozitivno bi ocenil ukrep kmetijske politike iz PRP, ki je namenjen mladim kmetom, da bi pridobili sredstva za kmetijski razvoj. Kmetje iščejo pomoč pri svetovalni službi le takrat, ko se prijavljajo na različne kmetijske razpise.

02

VEŠČINE / KOMPETENCE, KI SO POSEBNEGA POMENA ZA PROCES NASLEDSTVA

- Verjamem, da so najpomembnejše lastnosti Jureta, kot naslednika kmetije, njegove komunikacijske spretnosti, popularnost, zmožnost sodelovanja z drugimi, širok spekter znanja na različnih področjih, ne nujno povezanih s kmetijstvom, razvoj, ohranjanje tradicij in lokalnega okolja. Zdi se, da je celotna družina zelo povezana in da bodo vsi še naprej pomagali na kmetiji, tudi po prepisu lastništva.

- Jure se zaveda, da potrebuje posebno znanje in spretnosti, če želi voditi uspešno kmetijo. Ve, da poznavanje kmetijstva ni dovolj in da prav tako potrebuje znanje ki se navezuje na oglaševanje, potrebe kupcev in razvoj izdelkov. Kmetije ne vidi le kot proizvodne enote, temveč kot podjetje z vsemi funkcijami.

03

POIZVEDOVANJA / VPRAŠANJA

- Ali bodo slovenski dediči, lastniki in potencialni lastniki zainteresirani za izkušnje njihovih kolegov iz ostalih držav EU?

- Ali bi bilo uporabno, če bi se zavedali teh izkušenj pred začetkom nasledstvenega procesa?

- Ali bi govorili o njihovih izkušnjah s kolegi v podobnih situacijah?

- V Sloveniji je praksa, da o nasledstvenih problemih govorijo le družinski člani. Ali bo v prihodnosti kaj drugače? Ali bi takšni projekti pripomogli k bolj pogostemu komuniciranju o tem v šolah? Ali med mladimi kmeti v lokalni skupnosti?