1. Uvod

2. Profil Promotorja
Ime | Pavel Srna |
---|---|
Starost | 50 |
Spol | Moški |
Izobrazba | Magisterij |
Status | Ločen (ima partnerico) |
Število otrok (omemba starosti otrok), če je kaj otrok | 9 |
Ime | Pavel Srna |
---|---|
Starost | 50 |
Spol | Moški |
Izobrazba | Magisterij |
Status | Ločen (ima partnerico) |
Število otrok (omemba starosti otrok), če je kaj otrok | 9 |
Naslov | Mirošov, Žďár nad Sázavou |
---|---|
Površina kmetije v hektarih | 170 |
Datum, od katerega ima družina v lasti kmetijo | od 1550-1952 (odvzeta je bila starim staršem), družina jo je dobila nazaj 1993 po denacionalizaciji. |
Število delavcev na kmetiji (Člani družine) | Pavel Srna (Polno zaposleni) mama (ima 82 let) (Občasni / sezonski delavci) |
Število delavcev na kmetiji (Drugi, ki niso člani družine) | 0 (Polno zaposleni) 0 (Občasni / sezonski delavci) |
P. Srna je v tem času delal v mestu Brno. Želel je delati na kmetiji in jo samostojno voditi in je tako vsak vikend prihajal tja in tam delal. Njegova mama (in njena sestra) sta želeli obdržati kmetijo v takšnem stanju, kot je bila (zadržati delavce, ki so bili že prestari in temu primerno nezanesljivi), in nadaljevati kmetovanje brez večjih izgub ali profitov.
Prenos na mlajše delavce in jasen koncept/vizija kmetije. Prenehali so z rejo krav molznic. Leta 2011 so razvili projekt za izgradnjo skednja, vendar so zaradi nesporazumov z bratrancem začeli z izgradnjo šele pred kratkim. Prejšnje leto je prejel podporo za rejo bikov, vendar se je izkazalo, da bi bila izvedba predraga. V tem letu se bo prijavil na predvidoma cenejši projekt prek programa razvoja podeželja. Turistične namestitve bodo kmalu zgrajene. V prihodnosti bi rad imel pašnik (približno 30 hektarjev) s kravami za rejo lastnih telic. Naslednje leto namerava zaprositi za finančno podporo za izgradnjo žage.
Leta 2002 je začel v celoti skrbeti za kmetijo. V tem času je prejel delež kmetije / zemljišč s strani njegove matere in tete, in sicer z namenom, da bi lahko uradno vodil kmetijo. Kmalu zatem je njegova teta, ki je vodila pisarniški del posla, umrla in mu prepustila tretjino kmetije. Bratranec na kmetiji ni bil aktiven in je po njeni smrti, leta 2011, želel kmetijo zapustiti. Trajalo je dve leti (do leta 2013) in medtem se je premislil glede želje, da bi vodil kmetijo. Zadeva ni bila enostavna in bilo je veliko problemov. Njegov bratranec je v skladu z zakonom prejeli del zemljišč in gozdov. Uradno so izpeljali proces nasledstva, tako da je bil bratranec izplačan, Pavel in njegova mama pa sta polovična lastnika kmetije.
Obdobje vračanja kmetij je bilo težavno zanj in za njegovo mamo. Češka država je oteževala vračanje posesti. V tistem času je na kmetiji začel pomagati tudi njegov bratranec, največ z delom v gozdu, kasneje pa še na poljih. Ko je g. Srna dobil še tretjinski delež, pa je bratranec prekinil komunikacijo z vsemi člani družine in začel povzročati težave.
Za prevzem kmetije ni bilo potrebe po kakšnih posebnih veščinah ali usposabljanjih
Na začetku polnega delovnika na kmetiji (2002) se je začel udeleževati seminarjev na temo agronomije, pridelave poljščin itn. Kasneje, leta 2005 sta z ženo študirala še na Agronomski fakulteti v Brnu, ker sta hotela poglobiti svoje znanje agronomije. On je sicer zatrjeval, da je bila odločitev za to bolj posledica želje po družbenih stikih, saj je samo tematiko študija tako ali tako že kar dobro poznal. 2011 sta zaključila študij in se ločila.
Zdaj si je upal vzeti tudi večja posojila za investicije in opravljati stvari hitreje. Včasih se je izogibal tveganju in je mehanizacijo kupoval le s privarčevanim denarjem, zato je potreboval več časa. Zdaj pa je tvegal več, da bi se stvari lahko odvijale hitreje. Če bi predvidel zaplete z bratrancem, bi že na začetku procesa nasledstva kmetije poskrbel, da bi bilo vsem jasno, kaj komu pripada. Pogoje nasledstva je treba določiti že na začetku, še preden se lahko pojavijo problemi. Družina naj ima dobre odnose in veliko otrok.